Prikaz objav z oznako delo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako delo. Pokaži vse objave

četrtek, 26. februar 2009

Iščem delo!


Iščem delo. Tako kot ga išče še miljon drugih ljudi. In preden sem si prišla na jasno kje delo iskati je trajalo nekaj časa, obiskala sem veliko strani pa vsi nategujejo! Nato pa sem le imela srečo in našla stran, kjer sem lahko ustvarila svoj življenjepis na zelo simpl način, sedaj pa me vsak dan obveščajo o novih ponudbah, saj sem se naročila na to storitev. Čeprav sem službo že našla in so se mi vrata odprla, vsak dan še vedno pregledam ponudbo. In nikjer nobene zanke, preprosto in enostavno, zastonj! Pohvale.

Če vas zanima obiščite ...http://najdisidelo.blogspot.com/

ponedeljek, 13. oktober 2008

Lepo je biti ..


"Še dobro", da človeku kdaj pa kdaj preteče vozniški izpit, da mora na obisk v občino, kjer se velikooo dela. Občudujem delo ljudi v naši občini (ne bom izpostavljaja kraja, ker me lahko linčajo) :). Vsekakor je delo na občini zeloo zahtevno, saj vključuje ogromno aktivnosti! Vsak dan moraš vstati in oditi na šiht, da ne omenim, 10 minutne vožnje z avtom, včasih imaš še smolo in prideš na rdečo v semaforju ter čakaš (človeka utrudi!), nato moraš na sam kraj, kjer te čaka oblazinjen stol, vroč še od včerajšnega sedenja in sledi prvo kuhanje kave. Hudič je, če si ravno ti ta dan zdolžen za tipkanje po kavomatu! Kava je kuhana, nato sledi zbor ob avtomatih, kjer se pričnejo stave. Vprašanje se glasi: ali bo danes več kot 10 ljudi potrebovalo njihovo uslugo ali manj?? Tukaj se zna zaplesti.. Ampak dobro, nekako že gre. Nato vsak odide do svojega brloga, seveda ne zgleda da cel dan visiš na kavi, treba tud kaj narest ne!? Ker prvih strank še ni, seveda sledi druga kavica, zbor in stave, kdo bo dobil prvo stranko.. Nato se primajem na obično jzt in zmotim njihov "delovnik"..šment kaki pogledi! Nato pa vsaka pozorno z očmi sledi mojim gibom, v popolni tišini in zakrčenosti, gledajo na katera vrata se bom obesila. Hitro se jim odahne, saj vse ostanejo na isti poziciji, ker na srečo izberem vrata, kjer začudeno za njimi že sedi prikladna gospodična..Uštimam zadevo (skrajno resno seveda) in odidem proti izhodu..še enkrat grem mimo zborčka, ta zopet obnemi, ko pa se zaprejo vrata za menoj, je vse spet po starem. Lepo je biti državni uslužbenec :).